Tekst: Simon Rajbar
Foto: Dejan Bulut
Ogledala v notranjosti sicer nabito polnega okroglega prostora nad mizami in stebri človekovemu pogledu z lahkoto omogočajo sprehode po pisani večerni druščini. Ta pa se lahko ustavi tam, kjer so oči našle svojega malarja. Ideja o tovrstnem pogledovanju naj bi izhajala iz malo starejših časov, sicer pa naj bi bile tudi danes na Nizozemskem, od koder oder izhaja, v teh prostorih najboljše zabave. Da ta tradicija tudi pri nas ne bo prekinjena, je bilo jasno že po prvih tonih skupine Dan D Unplugged, ki so za obiskovalce pripravili pravo glasbeno poslastico priredb lastnih skladb.
»Dobili smo priložnost igrati unplugged in čisto zamenjat inštrumente. Odbili smo tisto, kar nam je bilo najbolj varno v rokah ter začeli delati z nečim, kar smo prvič videli,« je ob izjemno navdušeni publiki po koncertu povedal pevec skupine Tomislav Jovanovič. Tako so se na odru spogledovali različni nenavadni instrumenti, med katerimi so bolj eksotične bile mini činele, steklenice, žlice in celo vrv. V vročici noči so se skupaj s svojim specifičnim zvokom na koncu zlili v harmonično melodijo, podprto z znanimi besedili.
»Po ambientu sodeč, bo tole prav fajn prostor, Lent pa je že tako ali tako sinonim za dobro zabavo!« se je novega prizorišča z nadebudnim očesom navduševal tudi Adi Smolar. Zvoki njegove kitare so se kot nalašč ujemali z mozaikom stekla različnih barv in oblik, ki so budno bdela nad dogajanjem sosednjih ogledal. Medtem je pritajeno energična svetloba valovila po stropu prizorišča, prekritega z rdeče-rumenkasto nagubano preprogo, ki je spominjal na nekakšen eksotičen orientalski stil. Po drugi strani pa sta oblika in lesena notranjost pa dajala vtis starega čikaškega zakajenega blues bara. In prav v tem je čar novega prizorišča. Špeglcelt na vsakega obiskovalca posebej ustvari edinstven vtis, ki ga kot malar zapelje, da je tam ostane še pozno v noč. »Tukaj je res pozitivna energija,« je po refrenu pesmi koncerta misli strnila obiskovalka Petra.