Iz Lenta nastali, na Lentu pristali

S Festivalom Lent imate že tradicijo. Kako je ponovno nastopati tukaj?

Haha, tako nekako, ko sem danes prišel v hotel sva z receptorko ugotovila, da sem bil tam že osem krat! Tukaj se res počutim zelo dobro. Če ne nastopam, si želim priti kot poslušalec. Lent je nekaj posebnega, tudi če ga primerjam s svetovnimi festivali. Zelo redko lahko greš na festivalih takšnega kova z direktorjem zvečer na pivo malo pokramljati. Upam, da se bo ta duh v Mariboru ohranil, ker je res nekaj posebnega.

Na Festivalu ste pravzaprav tudi nastali.

Da, nastopili naj bi sicer v Sodnem stolpu, kjer je Terrafolk leta 1999 prvič spontano nastal. Kljub temu nam je današnje prizorišče je zelo posebno. Dve leti zapored smo namreč gostovali na Edinburškem festivalu v podobnem šotoru kot je ta. Kar kocine mi gredo pokonci, ko se spomnim, kaj se nam je dogajalo tam.

Člani skupine prihajate iz zelo različnih glasbenih žanrov. Kako vam uspe uspešno igrati skupaj?

Imamo predstavnike klasike, tanga in rocka. Pomembno je, da vedno poskušamo najbolje predstaviti, kar znamo. To nam uspeva tako, da igramo kar nam je najbolj všeč (smeh). No, seveda obstajajo komadi, ki komu niso všeč, tako da je obvezno imeti v repertoarju tudi komad, ki ti ni všeč. Zato tudi ne morem govoriti o eni enotni glasbeni kategoriji skupine, če že, pa bi mi bilo najljubše, da bi se temu reklo Terrafolk glasbena kategorija.  

Kaj pomeni biti profesionalni samostojni glasbenik danes? Kako težko je prestopiti ta prag od glasbe kot dodatne dejavnosti ter načinom življenja?

Profesionalni glasbeniki v Sloveniji postajamo zelo redka stvar. Večina izvajalcev doma ima redno službo, poleg tega pa igra še v bendu. Sam sem porabil štiri leta igranja v Terrafolku, preden sem se odločil, da ne bom imel več redne zaposlitve. Če štejem celotno obdobje, sem torej porabil 30 do 35 let preden sem se lahko začel profesionalno ukvarjati z glasbo, res pa je, da sem več časa moral zoreti. Upam, da bo tovrstna kategorija glasbenikov v Sloveniji preživela.

Veliko je govora tudi o trenutnih vplivih ekonomskega sveta na umetnost.

Definitivno se pozna na vseh področjih. Sicer je upad prodaje plošč povezan z razvojem modernih tehnologij, se pa pozna tudi pri bendih, ki veliko nastopajo v živo kot mi. Zmanjšalo se je število nastopov tako doma kot v tujini, kjer se festivali vedno bolj odločajo najemati domače izvajalce. Vendar je potrebno vztrajati, kadar imaš nekaj za povedati.

Kako bi primerjali slovensko glasbeno sceno s tujo, njene prednosti in slabosti?

Osnovna stvar, ki jo vsi poudarjajo, je seveda majhnost. Po drugi strani pa to ni le slabost, saj je band prisiljen iti nastopati v tujino. To se mi zdi bistvena stvar ne toliko v smislu marketinga, temveč širjenja kroga svojih poslušalcev. Slovenija zelo hitro postane premajhna, zato smo se prisiljeni preizkusiti tudi na drugih trgih.

Tekst: Simon Rajbar

Foto: Urša Lukovnjak