Na začetku same predstave je Željko Vukmirica svojemu sotrpinu podelil medaljo za hrabrost, ki da odseva njegovo požrtvovalnost za dobrobit človeštva. Ideja same predstave temelji na popolni improvizaciji, ki pa je očitno na kožo pisana balkanskemu humorju. V pogovoru sta se z lahkoto dotaknila težkih tem demokracije, kapitalizma, vojne, zabavništva in kriminala, vsi skupaj pa so z več vzporednicami kot ločnicami končali v salvah smeha predanega občinstva, ki je na prizorišču vztrajalo več kot tri ure!
»Jaz razumem trenutne težke čase in pomen solidarnosti v človekovem okolju. Prav zato sem se odločil, da si odvzamem naslov svetovnega mega carja ter se prelevim v svetovnega kilo carja. Da vidite, da se lahko preživi tudi z manj,« je svojo novo pozicijo solidarnosti opisal Rambo Amadeus. K podobnim gestam je med vrsticami spodbujal tudi občinstvo ter predlagal, da bi majhen odstotek razumnikov moralo prevzeti odgovornost za tisto veliko demokratično večino, ki »predstavlja večinsko diktaturo neumnih.«
Gosta sta se presedla tudi med publiko, da bi lažje spremljala dogajanje na odru. »Evo Vuk uspelo nama je in to bolje kot sem si mislil. 'Dosadna' sva vsem,« se je nad svojimi improvizacijskimi sposobnostmi navduševal Amadeus, ki je po tehtnem hmeljskem razmisleku na koncu le sprejel Vukovo medaljo, čeprav meni, da je njegovo občinstvo sestavljeno iz enega promila prebivalcev katerekoli že države. »Ko ju poslušam, se spominjam vseh tistih dobrih in slabih komičnih situacij prejšnje države. Gledano z današnje perspektive so stvari tako dobre kot slabe, le da obojim v samem jedru manjka humor, ki bi situacijo naredil vzdržno,« je predstavo z napol resnim izrazom na obrazu komentiral obiskovalec Marjan.
»Vsem mora biti jasno, da je humor tisti, ki je krona splošnega ljudskega mišljenja, ljudske kulture. Povezuje obe hemisferi možganov in tisti, ki vključuje humor v reševanje svojih problemov, bo te rešil lažje. Humor je pomemben za zabavljače, ampak še bolj pomemben je za razvoj celotnega človeštva. In glej čudo, v zadnjih nekaj letih je tudi NASA v svoje izobraževalne ekipe vključila igralce, glasbenike in zabavljače, da bi s svojim načinom mišljenja, s svojim humorjem, našli nove poti reševanja problemov človeštva,« je po predstavi ležerno modroval Rambo. »Humor je razumevanje zavednega. Ko si v stanju, da se lahko šališ s tem kar si, to pomeni, da se zavedaš tako sebe kot okolja.«
Čez deset let bo vodil sekto, ki ima ob reki veliko trdnjavo. Kraljeval ji bo po principih monogamije, kjer bodo vse ženske pripadale njemu. Tukaj ne vidi nič sPORNega. Vidno utrujena, a povsem navdušena sta kot kapitan potapljajoče se ladje zadnja zapustila prizorišče.
Tekst: Simon Rajbar
Foto: Boštjan Lah