Ko se srečajo Afrika, Evropa in Južna Amerika
V prvi izmed treh slik se je predstavil National Folk Dance Ensemble Les As Du Benin iz Benina, ki letos slavi 21 letnico svojega obstoja. V teh letih so postali pravi varuhi kulturne dediščine in ambasadorji svoje dežele. Najprej so nam pokazali, da je voodoo zelo svetla, vesela in pozitivna religija. Plesalci so v pisanih kostumih, ki so spominjali na krinoline, plesali tako, da so že skoraj izvajali akrobacije. V ozadju so plesalce spremljali tudi glasbeniki, ki so s tolkali čarali poskočne afriške ritme. Nato smo se preselili v popolnoma drugačno, a nam nedvomno bližjo, Srbijo. Ansambel Narodnih igara i pesama KUD Sevojno nas je razveselil z nam dobro znanim spletom plesov iz Šumadije, vzhodne Srbije in Pirota – južne Srbije. Šumadijski del so nam predstavili z odlično izvedenimi ljudskimi pesmimi in lahkotnim igranjem. Seveda je sledil nekoliko hitrejši del oziroma izsek slavnih Šopskih iger, na koncu pa so nas štirje fantje razgreli s plesom s Stare Planine. Kot tretja folklorna skupina se nam je predstavil Peru s skupino C.I.D.A.N. Mi Peru. Slednja je občinstvu predstavila zakladnico simbolov Peruja kot so Inki, Andi, jezero Titikaka, Alpake, Lame, Amazonka ter predstavili tudi svojo najnovejšo točko, ples gosi. Ta ljudski ples, se je razvil z opazovanjem in preučevanjem gibanja ter obnašanja gosi, gostje iz Lime pa so zanimivo imitirali tudi različno vedenje ptic.
Nadaljnje je Benin z novo koreografijo prikazal običaje svoje dežele in sicer obred obrezovanja dečka. Obredu naj bi prisostvovali samo odrasli ljudje, ki s poplesavanjem spremljajo ta običaj. Zadnja koreografija Beninčanov je predstavila radostni ples južnih beninskih kmetov ob letini. Najprej nam je na odru veselje predstavil moški del ansambla, ki je skupaj z glasbeniki ustvarjal glasbo. Nato pa so se jim na odru pridružile še Beninčanke in skupaj so se poveselili ob veliki letini.
Po afriških ritmih in gibih so Srbi publiko kar pošteno razgreli s svojo drugo koreografijo Šopske igre. To ljudsko izročilo prihaja iz jugovzhoda Srbije, kjer je tromeja med Srbijo, Bolgarijo in Makedonijo. Zanj je značilna tekmovalnost in ''nadigravanje''; kdo hitreje, bolje in bolj temperamentno odpleše korake. Svoje popotovanje po tradicionalnih plesih je skupina zaključila s plesi iz Vranja. To se nahaja na jugu Srbije, zato so tamkajšnji plesi in noše nastajali pod velikim vplivom turške kulture. S plesom Vranjanska svita so nam pokazali zabavo meščanov oziroma tako imenovan ''gradski'' del kot tudi ciganski del, ki je živahnejši in hitrejši.
Peru nam je z drugo koreografijo predstavil čustvene plese črnega prebivalstva – Festejo. Nastali so v 17. stoletju in so predstavljali življenje in trpljenje črne rase. Za ta ples je tipičen inštrument Cajón, s katerim glasbenik postavlja ritem nastopajočim s prstmi in dlanmi. Uvod v ples je bila emocionalno nabita španska pesem, nato pa so nas plesalci z drobnimi koraki in prelepimi belo modrimi kostumi, popeljali v Festejo. Večer so zaključili s poklonom kralju sonca in ptiču Kondor. Ženske so v pisanih kostumih zaplesale v čast soncu, kjer so jim družbo delali moški v kostumih ptic. Vsekakor nenavadna a izjemno zanimiva predstava.
Po nastopu nam je umetniški vodja KUDa Sevojno Đorđe Delić delil svojo izkušnjo o festivalu in nastopu: » Na nastopu smo sodelovali z ansamblom iz Benina in ansamblom iz Perua, ki sta zelo zanimiva. Naš ansambel je na Lentu nastopal že leta 2003, toda takrat le kot gost na zaključku festivala. V Slovenijo smo prišli pred tremi dnevi in ravno danes smo nastopali na festivalu Lent, ki je odličen festival. Pogoji, organizacijo in vse ostalo je odlično. Maribor, kot mesto, je zelo lepo in lahko se vidi mnogo zanimivih stvari.«
Folkart nas torej ponovno ni razočaral, z mešanico treh tradicij pa je gledalce popeljal v lepote različnosti človeške rase.
