Adi Smolar (vokal, kitara)
Adi Smolar se je rodil leta 1959 v Slovenj Gradcu, živel pa je v več krajih: v Vuzenici, na Muti, v Ljubljani je preživel študentska leta ter se za nekaj časa tam tudi ustalil. Zdaj živi z ženo in sinom v Ravnah na Koroškem.
Prvi kantavtorski nastop je imel leta 1981 v Cerknici. Njegov repertoar je že takrat obsegal zgolj avtorske pesmi. Sledilo je približno desetletno obdobje nastopanja na raznih literarnih večerih in otvoritvah likovnih razstav, predvsem pa so ga vabili v mladinske klube po vsej Sloveniji in na dobrodelne nastope. Tako si je počasi pridobival zvesto publiko in budil zanimanje tudi med ljudmi iz glasbenih in medijskih krogov. Na prigovarjanje prijateljev je leta 1989 izdal prvo kaseto Naš svet se pa vrti 1, leta 1991 pa jo je ponatisnila založba Panika. Leta 1993 je v prostorih založbe Helidon z nekaj pesmimi v živo navdušil vse prisotne in tako so kmalu izdali drugo kaseto No ja, pa kaj. Posneli so jo v živo na dveh koncertih v Kranju in Škofji Loki. Potem je pri založbi Helidon vsako leto izdal en album: leta 1994 Neprilagojen, leta 1995 Bognedaj, da bi crknu televizor, leta 1996 Saj te prime – pa te mine, leta 1997 še ploščo No ja, pa kaj z dodatkom sedmih pesmi ter kaseto in ploščo Jaz sem nor. Konec leta 1998 je izšla kompilacija pesmi od leta 1989 do 1998 z naslovom Od A do S. Septembra 1999 izideta plošča in kaseta Je treba delat, decembra 2000 pa plošča in kaseta za otroke Jaz ne grem v šolo. Doslej zadnja zgoščenka Ne se bat' je izšla v decembru 2001.
Adi Smolar je napisal tudi kakšnih 40 besedil za različne slovenske izvajalce zabavne glasbe. Njegove pesmi pojejo Avia band, Victory, Napoleon, Marta Zore, Jan Plestenjak, Lintvern, Oto Pestner, Tanja Ribič, Romana Kranjčan in drugi. Napisal je tudi pesmi za pravljico Pripovedke grajskega norca Ferdinanda. Leta 1993 je izdal knjižno zbirko pesmi Naš svet se pa vrti, leta 1996 pa knjigo za otroke Pujsa in Andrej Migec. Pri mladinskem mesečniku Firbec je leta 1998 pisal rubriko Za odštekance – Zgodbe in prigode Tečka Sitnobe. Poleg sedmih zlatih petelinov je prejel tudi dva Viktorja popularnosti: leta 1996 in 1998.
Ogled dogodka je brezplačen.